Zdrs medvretenčne ploščice
Do zdrsa medvretenčne ploščice največkrat pride med ledvenimi vretenci, poškodba pa lahko nastane tudi vratnem delu hrbtenice. Pri tem pride do izbočenja medvretenčne ploščice in pritiska na živčne korenine, kar povzroči sevanje bolečine iz križa navzdol po nogi (išias). V večini primerov bolečina popusti po nekaj tednih, z izvajanjem ustreznih vaj pa lahko pospešimo okrevanje in preprečimo ponoven pojav bolečin.
Zgradba medvretenčne ploščice
Naša hrbtenica je zgrajena iz 33 vretenc, med katerimi v vratnem, prsnem in ledvenem delu hrbtenice ležijo medvretenčne ploščice.
Medvretenčne ploščice so vezivno-hrustančni diski, ki med seboj povezujejo telesa vretenc in hrbtenici zagotavljajo obliko črke S, blažijo sile ki delujejo na hrbtenico in ji omogočajo gibanje. Medvretenčne ploščice predstavljajo približno četrtino celotne višine hrbtenice. Debelina ploščic je odvisna od njihovega položaja. Nižje ležeče ploščice so zaradi potrebe po prenašanju telesne teže debelejše. V vratnem delu tako debelina ploščice znaša približno 5 milimetrov, v ledvenem delu pa od 10 milimetrov naprej.
Medvretenčne ploščice so zgrajene iz želatinastega jedra in čvrstega vezivnega obroča. Jedro je sestavljeno pretežno iz vode. Skrbi za blaženje pritiskov in vibracij, ki delujejo na hrbtenico, hkrati pa okoli jedra prihaja tudi gibanja vretenc. Navzven jedro postopoma prehaja v vezivni obroč, ki ga tvori več slojev različno usmerjenih kolagenskih vlaken, ki v obliki obročev obdajajo jedro.
Degeneracija medvretenčne ploščice je predpogoj za poškodbo
Do zdrsa medvretenčne ploščice pride v tistih diskih, kjer so že prisotne degenerativne spremembe. Gre za naravne spremembe, ki nastanejo s staranjem, na njih pa vpliva tudi življenjski slog (težka fizična dela, nepravilno dvigovanje težkih bremen, premajhna količina gibanja ali počitka), nepravilna telesna drža, debelost, kajenje in genetika.
Zaradi degenerativnih sprememb pride do dehidracije diskov. Količina vode znotraj diskov se zaradi zmanjševanja koncentracije proteoglikanov (molekule, ki vežejo vodo) začne počasi zmanjševati. Jedro medvretenčne ploščice tako nudi vedno manj podpore in večji pritiski začnejo delovati na vezivni obroč. To lahko povzroči zmanjšanje debeline medvretenčne ploščice, izbočenje diska navzven in nastanek razpok znotraj vezivnega obroča.
Zdrs medvretenčne ploščice je posledica upogibov hrbtenice
Pritiski na medvretenčne ploščice so največji, ko je hrbtenica v upognjenem položaju in ob sočasnem upogibu ter rotaciji hrbtenice. Pri tem pride do stiska sprednjega dela medvretenčne ploščice, kar potisne jedro nazaj in sčasoma lahko pride do prodiranja jedra v razpoke v vezivnem obroču – takrat govorimo o zdrsu medvretenčne ploščice.
Do poškodbe tako najpogosteje pride pri dvigovanju težkih bremen z upognjenim hrbtom, dolgotrajnem sključenem sedenju brez premora ter upogibih hrbta pri vsakodnevnih aktivnostih (obuvanje nogavic, zavezovanje čevljev, umivanje zob,…).
To pa seveda ne pomeni, da je vsak upogib hrbtenice nevaren. Medvretenčni diski imajo določeno kapaciteto upogibov (stiskov) pri katerih ne bo prišlo do nobenih težav. Ko pa bo ta kapaciteta presežena – več tisoč upogibov – pa bo medvretenčna ploščica odpovedala in pojavi se lahko bolečina.
Zdrs medvretenčne ploščice ne povzroča vedno bolečine
Do zdrsa lahko pride v različnih smereh. Najpogosteje pride do zdrsa v posteriolaterelani smeri (nazaj in v stran), saj je na tem delu vezivni obroč najšibkejši. Pri tem pride do delnega ali popolnega pretrganja vezivnega obroča.
Poškodovan disk lahko pritisne na živčne korenine. To povzroči sevanje bolečine navzdol po nogi (išias), prisotno pa je lahko tudi mravljinčenje in senzorične ter motorične motnje.
Glede na stopnjo poškodovanja vezivnega obroča delimo zdrs medvretenčnih diskov na:
- Protruzijo – disk se izboči, vendar vezivni ovoj ni pretrgan.
- Ekstruzijo – vezivni ovoj se pretrga in del jedra spolzi ven iz diska, vendar je še vedno v stiku z diskom.
- Sekventracija – del jedra se odtrga in ni več v stiku z diskom.
Pri tem je potrebno poudariti, da so poškodbe medvretenčnih ploščic nekaj povsem normalnega in so precej pogoste. Prisotne se pri več kot tretjini odraslih ljudi, vendar velikokrat ne povzročajo nobenih težav ali bolečin in posameznik tega niti ne ve
V večini primerov operacija ni potrebna
Vsaka bolečina v križu, ki seva v nogo zahteva pregled pri zdravniku, ki bo na podlagi simptomov in različnih testov določil mesto in stopnjo poškodbe, predpisal protibolečinska in protivnetna zdravila ter vas poslal na slikanje z magnetno resonanco.
Več kot 80% vseh poškodb medvretenčnih ploščic se pozdravi samodejno oz. s pomočjo ustreznih vaj. Zato je v večini primerov priporočljivo najprej poizkusiti z najmanj trimesečnim vadbenim programom in šele nato, v primeru da se stanje ne izboljša, razmisliti o operaciji. Izjeme, ki zahtevajo takojšno operacijo so težave z zadrževanjem urina in blata, neznosne bolečine in izguba motorične kontrole v nogah.
Kako si lahko pomagamo
Pri poškodbi medvretenčne ploščice je pristop podoben kot pri vseh bolečinah v križu. V prvih dneh po pojavu bolečin je potrebno zmanjšati vnetje z uporabo protivnetnih zdravil in preprečiti še hujše poškodbe medvretenčne ploščice. Telesno aktivnost je priporočljivo čim bolj ohranjati, hkrati pa je potrebno nekoliko prilagoditi izvajanje vsakodnevnih opravil.
Kasneje, ko bolečina nekoliko popusti, je potrebno pozornost nameniti vajam za izboljšanje stabilnosti trupa, mobilnosti kolka, moči zadnjičnih mišic in telesni drži. S tem bomo odpravili vzroke za nastanek poškodbe in preprečili ponoven pojav bolečin.
Ohranjanje telesne aktivnosti
Ob prisotnosti bolečine celodnevno ležanje v postelji ni priporočljivo! Potrebno je ohraniti določeno mero telesne aktivnosti, kolikor seveda bolečina to dopušča. Vseeno pa se potrebno izogibati tistim aktivnostim, ki povečujejo pritiske na medvretenčne ploščice.
Ker medvretenčne ploščice niso prekrvavljene, se prehranjujejo z gibanjem – hranila pridobivajo s tekočino, ki prehaja med diski. Za optimalno prehranjevanje je zato potrebno dovolj gibanja in dovolj počitka. Tekom dneva se tekočina iztiska ven iz medvretenčnih diskov, ponoči pa se diski ponovno napolnijo s tekočino (zaradi tega smo zjutraj tudi nekaj centimetrov višji kot zvečer).
Iskanje razbremenilnih položajev
Potrebno je poiskati položaje, pri katerih pride do zmanjšanja bolečine. Ker je zdrs medvretenčne ploščice povezan s fleksijo (upogibom) hrbtenice, je ljudem velikokrat prijeten nasproten gib – ekstenzija. Pri fleksiji pride do pomika jedra nazaj proti hrbtenjači in živčnim koreninam, pri ekstenziji pa se jedro pomakne nazaj proti sredini. Pritisk na živčne korenine se nekoliko sprosti in občutek bolečine se zmanjša. Nekaterim je prijetna trakcija oz. dekompresija. Pri tem pride do zmanjšanja pritiska na medvretenčno ploščico in želatinasto jedro se vrne nazaj v disk. V primeru zakrčenih upogibalk kolka pa so lahko prijetni tudi položaji, kjer so te mišice v sproščenem položaju (leža na hrbtu s podloženimi koleni).
Pri tem se je potrebno zavedati, da ni nujno, da bo položaj, ki pri nekom zmanjša bolečine, pomagal tudi nekomu drugemu!
Pravilni gibalni vzorci
Podobno kot pri drugih bolečinah v križu se je potrebno naučiti pravilnega gibanja pri katerem ne pride do prevelikih pritiskov na medvretenčne ploščice. Kot že omenjeno zgoraj so pritiski največji, ko je hrbtenica v upognjenem položaju, še posebej, če je zraven prisotno še kakšno dodatno breme.
Pri vseh aktivnostih, ki jih izvajamo tekom dneva je zato potrebno biti pozoren na to, da ledveni del hrbtenice ostaja znotraj nevtralnih meja, kjer pritiski na medvretenčne ploščice niso preveliki. Na nevtralen položaj hrbtenici je potrebno biti še posebej pozoren pri dvigovanjih in nošenjih bremen ter sedenju. Poleg tega pa se je potrebno izogibati tudi sočasnim upogibom in rotacijam hrbtenice.
To na začetku zahteva veliko pozornosti, s časom pa bo naše telo osvojilo nove gibalne vzorce in jih začelo uporabljati podzavestno.
Izboljšanje stabilnosti trupa
Ustrezna stabilnost trupa pomaga ohranjati hrbtenico znotraj nevtralnega položaja, kjer pritiski na medvretenčne ploščice niso preveliki. Za ustrezno stabilnost je potrebno sočasno aktivirati globoke in povrhnje mišice trupa. Z vajami je nato potrebno izboljšati vzdržljivost teh mišic, da bodo sposobne zagotavljati stabilnost pri različnih aktivnostih tekom celotnega dneva.
Na začetku so primerne statične vaje, pri kateri se telo upira upogibom, iztegom, stranskim upogibom in rotacijam. Kasneje pa so primerne tudi bolj kompleksne vaje, ki prav tako zahtevajo dobro stabilnost trupa. Postopoma je priporočljivo dodajati tudi blage kontrolirane rotacije, saj te pomagajo pri celjenju vezivnega obroča medvretenčne ploščice.
Več o tem zakaj je pomembna stabilnost trupa in nekaj primerov vaj najdete tukaj.
Povečanje mobilnosti kolkov
Za pravilno gibanje brez prevelikega obremenjevanja hrbtenice je potrebna ustrezna mobilnost v kolkih. V koliko je mobilnost v kolkih slaba bo telo to kompenziralo z gibanjem v ledvenem delu hrbtenice. Kot že omenjeno pa se pri tem povečujejo pritiski na medvretenčne ploščice. Pritiske povečujejo tudi zakrčene upogibalke kolka (mišice na sprednji strani kolka) Te potekajo med ledvenimi vretenci in stegnenico in posledično stiskajo skupaj vretenca in medvretenčne ploščice..
Za izboljšanje mobilnosti v kolku je zato potrebno poskrbeti za redno raztezanje in miofascialno sproščanje zadnjičnih mišic, zadnjih stegenskih mišic in mišic na sprednji strani kolka.
Krepitev zadnjičnih mišic
Podobno kot slaba mobilnost v kolku so tudi šibke zadnjične mišice lahko vzrok za povečano gibanje v ledvenem delu hrbtenice. Zadnjične mišice skrbijo za izteg, odmik in zunanjo rotacijo v kolku, hkrati pa nadzirajo tudi spuščanje trupa v predklon. V kolikor zadnjične mišice niso dovolj močne se bo gibanje dogajalo v ledvenem delu hrbta namesto v kolkih.
V kolikor imate kakršnokoli vprašanje ali pa bi se želeli naročiti na brezplačni kineziološki posvet, izpolnite spodnji obrazec in z veseljem vam bomo pomagali.